Splošno o odpadni embalaži

Odpadna embalaža predstavlja pomemben delež v celotni količini komunalnih odpadkov, ki jih pridelamo v naših domovih, saj v povprečju nastane več kot 100 kg odpadne embalaže na prebivalca na leto. Še večje količine odpadne embalaže pa nastanejo v industriji. Interseroh zagotavlja učinkovit sistem ravnanja z odpadno embalažo na vseh nivojih.

Kaj je odpadna embalaža?

Odpadna embalaža nastane takrat, ko končni uporabnik embalažo odstrani iz blaga ali jo izprazni. Glede na mesto nastanka odpadno embalažo delimo na:

• Odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek. V to skupino sodi odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in tem odpadkom podobni odpadki iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnostih in javnega sektorja.
• Odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. To je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.

Cilji ravnanja z odpadno embalažo

Odpadna embalaža je pomemben vir surovin za nadaljnjo predelavo in izdelavo novih izdelkov, zato smo si v Sloveniji naložili, da bomo z učinkovitim ravnanjem z odpadno embalažo:

• zagotovili predelavo odpadne embalaže, vključno z energetsko predelavo za najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže;
• reciklirali med najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže;
• zagotovili za posamezno vrsto embalažnega materiala, ki ga vsebuje celotna masa odpadne embalaže, najmanj naslednje deleže recikliranja:
  
  • 60 % mase za stekleno embalažo,
  • 60 % mase za papirno in kartonsko embalažo,
  • 50 % mase za kovinsko embalažo,
  • 22,5 % mase za plastično embalažo (material, ki se ponovno reciklira v plastiko),
  • 15 % mase za leseno embalažo.